Prehod čez Nizke Tatre

Cilj izziva je obiskati in zabeležiti vsaj 14 od 33 vrhov glavnega grebena Nizkih Tatrov. Od 33 izbranih vrhov se jih 14 nahaja v odseku Telgárt – Čertovica, 19 pa v odseku Čertovica – Donovaly. Vrhovi v delu Hiadelské sedlo – Donovaly niso vključeni v izziv, saj gre že za Starohorské vrchy. Izziv je za vas skrbno pripravila Horalka Anička.

O Nizkih Tatrah

Nizke Tatre so drugo najvišje gorovje na Slovaškem in ena najbolj priljubljenih destinacij za pohodništvo v Srednji Evropi. Za razliko od Visokih Tatrov ponujajo obsežne, pregledne in relativno blage grebene, ki omogočajo dolge prehode s čudovitimi razgledi na okoliške vrhove in doline. Najvišji vrh Ďumbier (2043 m n. m.) skupaj z vrhovi, kot so Chopok, Dereše, Kráľova hoľa ali Štiavnica, tvori hrbtenico gorovja. Celotno območje je zaščiteno v okviru Narodnega parka Nizke Tatre. V globokih smrekovih in bukovih gozdovih, v pasu grmičevja in na alpskih travnikih živi bogata fauna, vključno z rjavim medvedom, volkom, risom, kozorogom in alpskim marmotom. Rastlinstvo vključuje vrsto karpatskih endemitov in redkih visokogorskih vrst, npr. karpatski lomikamen, leskljivi nagelj, alpski zvonček, karpatski tavolnik in druge. Gorska veriga je bila v preteklosti pomembno območje za pastirstvo, od konca 19. stoletja pa je postala priljubljena destinacija za turiste in smučarje. Danes ponuja odlično okolje za pohodništvo po grebenih z minimalno uporabo žičnic.

Anička vabi na prehod

Celotna pot meri približno 100 km z višinsko razliko 5 000 m. Hřebenovka je zahtevna zaradi svoje dolžine, višinske razlike, omejenih možnosti nastanitve in prehrane, vendar na tej poti ni tehnično zahtevnih odsekov. Gorska pot poteka po rdeči turistični poti in je tudi del Poti junakov SNP. Pot je priporočljiva za 4–5 dni in jo je mogoče prehoditi v obe smeri. Sama sem celotno gorsko pot v zadnjih letih prehodila dvakrat, vedno v 4 dneh, s ciljem v Donovalah. Glavni greben v posameznih delih gorovja spreminja svoj videz in značaj. Na grebenu so golišča, od Ďumbiera do Chabenca pa je skalnatejši del gorovja. Vzhodni del grebena je bolj gozdnat. Nizke Tatre so zaščiteno območje, kjer se nahaja Narodni park Nizke Tatre. Zato je treba svoje vedenje temu prilagoditi!

Prevoz

Prevoz je mogoč z avtobusom do Donoval ali sedla Čertovica, ki je približno na polovici poti. Do Télgarta vozijo vlaki in avtobusi. 

Namestitev

Ker gre za narodni park, je prenočitev dovoljena le na določenih mestih. Vrste namestitev na poti:

A) Koče: koča Štefánikova pod Ďumbierom, koča Kamenná pod Chopkom. Nekaj možnosti za prenočišče je tudi v sedlu Čertovica.

B) Koče: koča Andrejcová in koča Ďurková. V teh kočah je tudi kočar, na voljo je možnost prehrane. Spi se na blazinah z lastnim spalnim vrečajem, dovoljeno je tudi kampiranje. Pri obeh kočah so tudi bogati izviri. V koči Andrejcová je mogoča rezervacija, v koči Ďurková pa ne (velja pravilo, da kdor pride prej, spi na vzmetnicah, sicer pa zunaj. Ko sem bila tam nazadnje, so spali tudi v jedilnici – kamnita tla, klopi). Ne pričakujte tušev in tople vode, WC je suho, vendar priporočam, da s seboj vzamete toaletni papir. Zavetišči Ramža in Terezka sta: nahajata se od sedla Čertovica v smeri Télgart. To sta klasični zavetišči brez upravitelja, za spanje so na voljo lesene klopi. Pri Ramži je mogoče tudi kampiranje.

C) Rezervirana mesta za kampiranje: mogoče je pri kočah, v sedlu Priehyba ali v sedlu Hiadelska. V sedlu Hiadelska je tudi nadstrešek, kjer je mogoče spati pod streho.

Voda

Obilni izviri so pri Andrejcovi in Ďurkovi, izvir je tudi pri Ramži in v sedlu Hiadelsko. Na ostale vire se ne bi preveč zanašala. Sicer je mogoče dopolniti pitni režim tudi v kočah. Plačilo: v zavetiščih zagotovo gotovina, koče – trenutnega stanja ne poznam. 

Želim vam, da se vam v Nizkih Tatrah zelo dopade!